Arancino ali arancina: kakšna je razlika med sicilijanskima specialitetama?

Po pojasnilih Accademie della Crusca sta pravilni obe obliki. Na zahodu Sicilije, zlasti v Palermu, je pogostejša arancina, na vzhodu, predvsem v Kataniji, pa arancino. Raba ni povsem enotna. Obe besedi sta povezani s pomarančo, na katero spominja tradicionalna oblika jedi.

Palermska arancina je pogosto okrogla, katanijski arancino z mesnim ragujem pa stožčast. Po priljubljeni razlagi konica spominja na Etno, toda to je ljudska razlaga, ne dokazan zgodovinski izvor. Najdemo tudi podolgovate različice na zahodu in okrogle na vzhodu otoka, zato oblika ni nezmotljivo pravilo.

Osnova je kuhan riž, oblikovan okoli nadeva, paniran in ocvrt. Med priljubljenimi nadevi sta mesni ragu s paradižnikom in grahom ter različica al burro, ki običajno vsebuje kuhano šunko, sir in kremasto sestavino, denimo bešamel. Ime al burro ne pomeni, da je nadev narejen samo iz masla. V različnih krajih in družinah obstajajo številne različice.

Povezave z arabskim vplivom na sicilijansko prehrano so verjetne, vendar izvor današnje različice ni zanesljivo dokazan. Accademia della Crusca opozarja na zapis v sicilijansko-italijanskem slovarju Giuseppeja Biundija iz leta 1857, kjer je opisana tudi sladka riževa različica. Današnjih mesnih nadevov zato ne smemo samodejno pripisovati daljni preteklosti.

V Palermu za praznik svete Lucije, 13. decembra, tradicionalno uživajo arancine in jed cuccìa iz pšeničnih zrn, namesto običajnega kruha in testenin. Zgodba o ladji z žitom, ki je prispela med lakoto, je del lokalnega verskega izročila, ne potrjena razlaga izuma jedi. Ta običaj je značilen za Palermo, ne za Slovenijo.

Pri kakovostni arancini ali arancinu je pomembnejša priprava kot ime. Skorjica mora biti zlata in hrustljava, riž čvrst, a ne suh, nadev okusen in enakomerno razporejen. Idealna je kombinacija hrustljave zunanjosti in mehke notranjosti, najbolje sveže pripravljene.

Poleg mesnega raguja ter sira in šunke se pojavljajo različice s pistacijami, jajčevci, gobami, lokalnimi siri in celo sladkimi nadevi. Niso vse enako stare, vendar kažejo, kako živa in raznolika ostaja sicilijanska ulična hrana.

Ni enega samega zmagovalca. Arancina je značilno palermsko poimenovanje, arancino pa pogosto slišimo v Kataniji. Najboljše je poskusiti obe različici in spoznati razliko v okusu ter lokalnih navadah.